Pet stvari, ki jim imam rada ko ustvarjam

Ustvarjanje prinaša veliko veselja, saj sprošča. Potopimo se v svoj svet, imamo samo misli in nas same, ter projekt na katerem delamo. Moje osebne izkušnje so take, da najlažje ustvarjam v tišini, brez motilcev kot so telefoni, televizija, otroci… No, to je stvar navade. Poznam ustvarjalke, ki zraven ustvarjanja zelo rade poslušajo glasbo – tudi rock – važno je, da ustvarja dober »mood«, torej vzdušje.

Druga stvar pri ustvarjanju, ki me pomirja, je urejena delovna površina. Ne vem ali ima to kaj veze s fengšujem in podobnimi čikipokiji, kot jih imenujem, ampak dejstvo je, da mi urejena miza daje energijo. Počutim se čisto, imam prostor za ustvarjalne misli, v nasprotnem primeru mi misli begajo sem ter tja: joj, kjer ima to in to; joj, tisto mi je tam v napoto; joj, nekje pod vsemi listi je založena kovinska šablona, ki jo rabim… Skratka ni mi v redu delati, če se ukvarjam z okoljem. Po moje morajo biti stvari na mestu.

USTVARJALNA SOBA

Ustvarjalna soba

Tretja stvar, ki mi je v veselje, a tega ne storim vedno, je domača naloga. Kaj si pod tem predstavljam? Če gre za večji projekt, kot je na primer obsežnejši scrapbook album, mi je v uteho, če si prej na list skiciram približno postavitev strani. Saj potem tekom delanja še spreminjam, a če že v štartu vem kako bi naredila, je veliko lažje. Delo steče hitreje, misli pa imajo prostor za še dodaten ustvarjalni navdih.

Četrta stvar, ki se mi zdi nujna, je zadovoljivo število pripomočkov ali materiala. Najslabše je, da začnem nekaj delati – sploh za stranko, in potem v zadnji tretjini procesa ugotovim, da mi manjka še dva metra traku. Kriza! Kje dobiti trak, ki bo enak prvotnemu? Saj verjetno poznate to. Kot običajno, takega traku ne najdete, in potem vam letijo iskre iz glave kot razmišljajočemu Viki Vikingu. Torej tudi tu je potrebno nekaj domače naloge – pred začetkom projekta preglejte zalogo materialov – in potem veselo na delo.

In peta stvar, ki mi prija pri ustvarjanju? Kakšen košček, res dobre čokolade. Mnjam…Polepša dan in razpoloženje. Ampak pazi potem na prste oziroma morebitne prstne odtise.

cokolada

Priljubljene tehnike odtiskovanja štampiljk

Pripravili smo nekaj idej kako rokovati s štampiljkami, kajti obstaja ogromno različnih pristopov. Ogledali si jih bomo nekaj, zagotovo pa obstaja še marsikakšen.

Odtiskovanje štampiljk v plasteh

Odtiskovanje s štampiljkami v plasteh se je razvilo predvsem v zadnjih letih z Altenew, temu pa so sledile še ostale firme – Hero Arts, Sizzix… Gre za posnemanje odtiskovanja resničnega tiska v tiskarni. S štampiljko naprej odtisnete osnovni motiv, nato pa na njega odtiskuje nadaljnje detajle. Sploh pri rožicah to pride zelo dobro do izraza in lahko nastanejo čudoviti motivi. Druga plat odtiskovanja v plasteh je ta, da morate biti razmeroma natančni. Odtisi se morajo načeloma prekrivati, razen če ne delate namenoma bolj “zmeden” motiv. Pri natančnem odtiskovanju vam bo še posebej prav prišla plošča za natančno odtiskovanje.

Barvanje z markerji

Barvanje s flomastri ali markerji je verjetno najbolj priljubljen način barvanja odtisov. Kaj je lažjega, kot na hitro potegniti nekaj črt in voščilnica oživi. Uporabljajte kvalitetne markerje, kot so copic ali podobne. Zadnje čase so priljubljeni tudi Chameleon markerji, ki omogočajo, da z enim markerjem pokrijete širši spekter barve.

Plastične šablone

Ne pozabite na plastične šablone, s katerimi je mogoče na zelo enostaven način ustvarjati super ozadja in reliefe. Uporabite reliefno pasto, dauberje (akrilne barve z gobicami), inke, spreje ali kak drug medij in naredite motiv za ozadje. Naj bo nežen, da ne bo pritegnil osrednje pozornosti.

Luštkane štampiljke

My Favorite Things ali pa Taylored Expressions, pa tudi Hero Arts, so razvili super luštne motive z živalmi. Vnesite malce njihove otroške radoživosti na svoje projekte in jih začinite še z lepimi pastelnimi toni. Uspeh za lepo voščilnico je tako zagotovljen!

Štampiljke z rotirajočo glavo niso samo za pisarno

Se spomnite onih štampiljk iz pisarn, ki imajo rotirajočo glavo, da lahko nastavite aktualni datum in ga odtisnete. Isti sistem deluje tudi za abecedo, ko lahko sestavite poljubne krajše besede. Ali pa vstavite gumijaste črke v žlebiček štampiljke in odtisnete želeni tekst. V Hofru ali Lidlu jih prodajajo vsaj enkrat ali dvakrat letno. Resda te štampiljke na pogled niso “bogvekaj”, a če jih uporabite premišljeno in zmerno, lahko dodajo dodatni pikico na – še zlasti v albumih (scrapbookih).

Potresi me

Pred leti so se na trgu pojavile tudi potresne čestitke – shake cards. Te imajo okence, zaprto s prozorno folijo ali plastiko, v njem pa je droben material: bleščice, kristalčki, izrezki… Voščilnica tako dobi povsem novo dimenzijo, ki vsakega, ki jo prime v roke, “prisili”, da jo tudi malce potrese. V ustvarjalnih trgovinah prodajajo prav posebne plastične blazinice za omenjene voščilnice.

Akvarelne umetnine

Če je v vas nekaj umetnika, kar nedvomno je, če se zanimate za ustvarjanje, boste brez težav izdelali akvarelno voščilnico. Lahko naredite samo kakšno všečno “packo”, ki jo olepšate z napisi, lahko pa tudi kaj narišete ali pobarvate. Le previdni bodite pri uporabi vode, da se vam voščilnica ne zguba.

Izrezki iz kovinskih šablon

Izrezki iz kovinskih šablon so poleg štampiljk najbolj priljubljen dodatek na voščilnici. Dolga leta smo bili omejeni samo na motive objektov, živali in podobno, zadnja leta pa se najdejo na trgu tudi motivi slovenskih besed. Kombinirajte jih z napisi iz štampiljk, akvarelnimi ozadji in podobno.

Rožice za ustvarjanje

Sleherna voščilnica, čestitka ali album je lepši z dodatki, pa naj si bodo to gumbi, kristalčki, nalepke… ali pa rožice. Sploh slednje dajo posebno noto končnemu izdelku, ki mu zaradi njih zagotovo ne bodo ušle besede pohvale. Včasih je potrebno tako malo, pa čisto »navaden« projekt spremenimo v izjemen izdelek.

Iz česa so izdelane rožice za ustvarjanje

Rožice za ustvarjanje so v večini primerov izdelane iz papirja. Običajno jih izdelujejo nekje na daljnem vzhodu, kjer je tradicija izdelovanja tovrstnih rožic že stoletna in so zato spretni v tovrstnih opravilih. Seveda pa svoje prispeva tudi poceni delovna sila, o čemer pa mogoče kdaj drugič. Na spletnih straneh z angleškim jezikom boste rožice za ustvarjanje največkrat našli pod imenom »mulberry paper roses«.

Rožice iz blaga

Rožice so izdelane iz papirja. Z glajenjem cvetnih listov dosežejo njihovo ukrivljenost in s tem verno podobo resničnega cveta. Spodaj je dodano še žičnato steblo, navadno je dolgo okoli 7 cm, ki je povito z zelenim papirjem. Ponavadi se rožice za ustvarjanje kupuje v šopkih po več cvetov, le pri večjih se prodajajo posamezni cvetovi. Redkeje od papirnatih boste zasledili še cvetove iz blaga, ki pa na pogled niso tako identični pravim cvetovom, saj uporabljeni material nima gladkih površin.

Lahko pa izdelate rožice tudi sami. Potrebujete gladilko oziroma neko orodje s kroglično konico s katero boste izdelali zaobljene listke, ki jih boste povezali v cvet. Kot boste ugotovili, je delo kar zamudno, zato se bo kmalu pojavilo vprašanje ali se splača. No, o tem boste presodili sami, vsekakor pa vam želim veliko navdiha pri ustvarjanju. (am)

Medij Mod podge Dimensional Magic

 

Mod Podge nastopa na trgu s številnimi izdelki, od katerih mnogi pritegnejo pozornost, še posebej pa izstopa Mod Podge Dimensional Magic Silver Glitter. Kaj v osnovi ponuja? Z njim ustvarimo videz prozorne plastike (resin), a ne kakršnekoli. Kot že pove poimenovanje izdelka, ima dodane drobne bleščice, zato je izgled še posebej glamurozen, s pridihom pravljičnosti.

Kako rokujemo z Mod Podge Dimensional Magic Glitter? Posodica ima podaljšan aplikator zaradi katere je nanos enostaven. Na želeno mesto ga stisnemo približno od dva do tri milimetre in nato pustimo stati 24 ur. Po preteku tega časa dobimo izgled prozorne umetne mase, kot smo jo opisali zgoraj. Recimo, da na tak način zalijete svojo priljubljeno fotografijo v kabačonu. To bo lep spomin – pobleščičen spomin.

Lahko pa vam omenjeni medij služi kot lepilo. Na primer: osnovo za prstan ali uhan namažite z omenjenim Mod Podgem in nato vse skupaj na debelo potresite z bleščicami. Te se bodo prilepile na podlago, višek le-teh pa odtresite. Enostavno, učinkovito, predvsem pa lepo. (am)

 

Ustvarjanje s filcem

Tokrat nekaj besed o filcu, ki je velikokrat spregledan, a povsem po krivici, saj gre za zelo topel in barvno izredno pester material.

filacnje_01

Pridobivanje

Filc pridobivajo z zgoščevanjem in stiskanjem vlaken, ki so lahko naravna (volna) ali umetna (sintetična). Filc iz ovčje volne se smatra kot najbolj star znani filc. Številne kulture imajo legende, ki se dotikajo izdelave filca. Na primer sumerska legenda pravi, da je skrivnost izdelave filca odkril Urnamman Lagaški. Zgodba o svetem Klemenu in Krištofu pa pripoveduje, da sta si v sandale zabasala volno, da bi se na begu izognila žuljem. Po koncu njunega bega je nenehno pritiskanje nog na volno le-to spremenila v nogavice iz filca. Izdelovanje filca danes še vedno prakticirajo nomadska ljudstva Centralne Azije, ki izdelujejo tepihe, šotore in obleke. V zahodnem svetu pa
se filc uporablja kot medij za izražanje v tekstilni, avtomobilski in gradbeni industriji.

Tehnike izdelovanja filca

Mokro filcanje

Pri mokrem filcanju se živalskim dlakam dodaja vroča voda, hkrati pa se omenjene dlake neprenehoma stiska, da se prepletejo v en sam kos blaga. Za ta postopek niso primerne vse živalske dlake. Primerni so kožuhi, kot na primer od alpak ali pa od merino ovc. V
nekaterih primerih je primeren tudi moher (koze) ali angora (zajec) ali celo dlake glodavcev, kot je na primer bober. Vsi ti imajo dlake narejeno iz lusk (podobno kot imamo ljudje lase), ki se pri obdelovanju tako povežejo med seboj, da ustvarijo filc. Sintetična vlakna ali rastlinska vlakna ni mogoče obdelovaci s tehniko mokrega filcanja.
filcanje_03

Filcanje z iglo

Filcanje z iglo ne potrebuje vode. Postopek je tak, da z potiskanjem igle v vlakna le te tako prepredemo, da dobimo 3D obliko. Filcanje z iglo se uporablja tako v industriji kot ustvarjalke doma.

Ustvarjanje iz filca

Ustvarjanje s filcem je pomirjujoče. Navadno srečujemo filc debeline od 1 do 1,5 mm, kar je razmeroma malo. Boljši so kosi z 2 mm ali celo 3 mm debeline. Lahko ga izrezujemo s kovinskimi šablonami, izrezane motive pa nato uporabimo za aplikacije na voščilnicah, torbicah, oblekah. Izrezani motivi iz debelejšega filca pridejo prav tudi kot samostojen ali del drugega dekorja. Nekateri prisegajo na postopek, ki so, recimo temu, postopkovno en korak nazaj: iz volne izdelujejo 3D oblike – živalce, nakit… Pri tem se poslužujejo omenjenih tehnik: mokrega filcanja in filcanja z iglo.  Veliko postopkov o tem je objavljeno na You Tubeu ali na Pinterestu. Pa prijetno ustvarjanje.

filcanje_02

Ustvarjanje s štampiljkami

Štampiljke so bile že od nekdaj spremljevalec ustvarjalnosti: nenazadnje je že pikčast odtis oglja na steni jame svojevrsten odtis štampiljke. Kakorkoli, ustvarjanje s štampiljkami dosega vedno večjo priljubljenost, zato je mogoče prav, da si pogledamo osnovni postopek rokovanja z njimi.

Izbiramo lahko med silikonskimi (polimernimi oziroma prozornimi) in gumijastimi štampiljkami. Prozorne štampiljke so ugodnejše, a niso tako kvalitetne: odtis je lahko razmazan (ni ostrih linij), z leti lahko izgubijo na svoji prožnosti. Pri gumijastih so pa dvoje vrst: tako imenovane “lesene”, kar v praksi pomeni, da imajo leseno držalo, ali pa “s peno” – kar pomeni, da nimajo držala, ampak jih je potrebno nalepiti na držalo. Gumijaste štampiljke so po kvaliteti boljše od silikonskih in imajo skoraj neomejen rok trajanja. Najboljša guma je, tako ponavadi navajajo, rdeča – kar pa še ne pomeni, da je siva slaba.

Kako rokujemo z njimi? Prozorno štampiljko ali gumijasto s peno moramo nalepiti na držalo, ki mu rečemo “akrilni blok“. To je dober centimeter debela plastična ploščica, na katero je mogoče “neštetokrat” prilepiti in odlepiti štampiljko. Nato z blazinico (s črnilom) potapkamo po štampiljki in naredimo odtis. Po uporabi štampiljko očistimo z namenskim čistilom za čiščenje štampiljk.

stampiljke_02

Pri lesenih štampiljkah je postopek enak, le nalepiti jih ni potrebno na akrilni blok.

Kako hranimo štampiljke? Najbolje da jih hranimo stran od neposredne sončne svetlobe, saj UV žarki delujejo kvarno na strukturo polimerov in gume. Prav tako ne bo dobro, da jih hranite na radiatorju, saj tudi toplota (raztezanje) sčasoma pusti sledi na njih. Ponavadi silikonske in gumijaste s peno hranijo na plastičnih polah v mapah, lesene pa najdejo mesto v kakšni škatli.

M.

 

Stekleničke

V svetu ustvarjanja ni omejitev. Omejitev je samo domišljija. Zato prav pridejo tudi stekleničke, ki mogoče na prvi pogled nimajo veliki opraviti z ustvarjanjem, a če se jih lotimo na pravi način, so lahko na koncu zelo ličen ustvarjalni izdelek. Tokrat ne bomo razpravljali o velikih steklenicah, tistih litrskih, katere ponavadi lahko »zgolj« poslikamo, pač bo govora o tistih manjših stekleničkah, ki ne držijo več kot deciliter.

Tovrstne manjše stekleničke, ki jih dobite pri nekaterih slovenskih trgovcih, kot na primer v spletni trgovini Ustvarjalni dotik, lahko uporabimo na dva glavna načina. Prvi je, da nam služi kot amulet ali obesek. Stekleničko lahko pustimo tako kot je in ji dodamo samo želeno vsebino, lahko pa jo obdelamo že zunaj z modelirno maso, ki jo po potrebi tudi pobarvamo. Glede vsebine je omejitev samo vaša domišljija. Velikokrat vanjo dajo droben zapis na zvitku ali pa drobec regratove lučke, ki simbolizira sanje. Lahko tudi »vilinski prah« v obliki bleščic ali kaj podobnega. Na pinterestu boste našli na to temo ogromno idej.steklenicke3

 

Drug način uporabe pa je, da stekleničko izkoristite kot mikrosfero. To v praksi pomeni, da v njej iz umetne mase ali pa iz sorodnih materialov ustvarite mikro svet – nekaj podobnega kot smo včasih vajeni videti v večjih steklenicah, v katere po položene ladjice. Ta pristop zahteva veliko mero potrpežljivosti, mirne roke, pa tudi nekaj znanja.

steklenicke

Priporočam, da steklenično na vrhu zamašite z zalepljenim plutovinastim zamaškom. Priloženi zamašek je ponavadi preslab in se slabo drži oziroma obstaja verjetnost, da ob tresljajih stekleničke (če jo nosimo okoli vratu) zlezel ven. Zato zamašek nujno prilepite. Kako pa stekleničko pripeti na verižico? Manj varna varianta je, da v plutovinast zamašek zavijačite kljukico in nanjo pripnete verižico. Zakaj manj varna? Ker obstaja verjetnost, da bo tudi ta kljukica zlezla iz zamaška ali pa se bo skupaj z njo izpulil zamašek. Bolje bo, če verižico pritrdite kar na vrat stekleničke. Na njem lahko predhodno tudi oblikujete zanko iz žice in šele nato nanjo zataknete verižico. (am)

steklenicke.2jpg

 

štance ali luknjači

Štance ali luknjači

Štanca ali luknjač je pogosto orodje med ustvarjalkami, saj je zelo priročno, ker je rokovanje z njim hitro in enostavno. Največja prednost pred rezalnimi napravami je ta, da štanco ali luknjač vzameš v roke in v sekundi izrežeš motiv. Pri rezalni napravi pa so potrebne predpriprave (sploh, če jo imate pospravljeno v omari), torej sam proces traja nekoliko dlje. A po drugi strani je njihov nabor motivov omejen, pravzaprav zelo maloštevilen v primerjavi s poplavo motivov kovinskih šablon (nožev) za izrezovanje. Se torej odločiti za štance? Da, vsekakor, saj je med njihovimi motivi nekaj tako imenovanih hardcore motivov, kot so krogi, kvadrati, srčki ali podobno, ki vam bodo zagotovo prišli vedno še kako prav.

Najprej pokukajmo v preteklost. Štance so se »rodile« iz luknjačev za papir, za katere je bil vložen patent v Nemčiji v drugi polovici 19. stoletja. Sto let so jih uporabljali za razne industrijske in vsakodnevne namene, vsekakor pa ne za ustvarjanje. Potem pa je leta 1992, torej sploh ne dolgo nazaj, mladi ustvarjalki Bernadette Chenard, ki je uporabljala luknjač za usnje, prekipelo. Orodje ni bilo najbolj primerno za papir, zato rezultati niso bili tako dobri, kot si je želela. Kontaktirala je številna podjetja, ki so se ukvarjala z izdelavo kovinskih šablon, da bi pri njih našla primerno orodje – luknjači z motivom, a je bila neuspešna. Na koncu se je obrnila na eno največjih ameriških tovarn, ki so zdelovali štance, in ji predstavila idejo, da bi začeli z izdelovanjem dekorativnih štanc oziroma luknjačev. Leto dni po tistem, ko je na trg prišla prva tovrstna štanca za papir, so bile le-te že tako priljubljene in iskane, da je bil rojen nov trend.

Kako je štanca zgrajena? Tipična štanca ali luknjač papirja ima daljšo vzvodno ročico, s pomočjo katere pritisnemo rezilo štance skozi papir. Izrezani ostanki navadno padejo v posodico pod štanco – sploh v primeru klasičnih pisarniških luknjačev. Zelo pomembna je kvaliteta rezila in ročice. Sploh slednje, ker vsrka največ energije, zato so lahko kakšni poceni plastični luknjači zelo slabe kvalitete. Tudi rezilo je pri cenejših slabo oziroma se lahko hitro skrha. Ponovno ga nabrusite tako, da s štanco večkrat »ugriznete« v alu folijo.

Poznamo več vrst štanc. Poleg klasičnih, so tudi PAO, kar pomeni »punch all over the page«. S tovrstnimi je mogoče štancanje po sredini papirja, kar je s klasičnimi nemogoče. Obstajajo tudi tako imenovane robne štance ali robni luknjači, ki izrezujejo po daljši razdalji po robu papirja. Zelo priljubljeni so tudi vogalne štance ali vogalni luknjači, ki zaoblijo pravokotne robove.

Za kakšne materiale lahko uporabljamo štance? Odvisno od proizvajalca. Vsekakor so vse za papir, a že pri njegovi gramaturi velja previdnost. 80 gramski papir, torej klasični pisarniški, bodo vse odgriznile, dočim 150 gramski pa bo za nekatere že precejšen zalogaj, ki lahko v končni fazi vodi v mehansko poškodbo štance. Največkrat se zlomi vzvodna ročica. Zato se velja pozanimati pri proizvajalcu o omejitvah. Sicer pa nekatere boljše štance režejo tudi tanko pločevino, plastiko, filc, mosgumi, blago, usnje …

Najbolj priljubljene štance za voščilnice so štance Martha Stewart, a tudi njim s poplavo kovinskih šablon počasi jemlje sapa. Veljajo za zelo kvalitetne, nabor motivov pa je, recimo temu, po srcu ustvarjalk. A ne glede na to, velja poseči tudi po drugih znamkah, ki jih je na trgu na pretek. Vsekakor v vašem naboru štanc ne sme manjkati luknjač za eno luknjo, luknjač krog in vogalna štanca. Te vam bodo prišle vedno prav – ostale pa po želji oziroma potrebi.

Am

Copic markerji

Če si ustvarjalka in ti je internet blizu, si zagotovo že opazila tako imenovane Copic markerje, ki slovijo kot najboljši na svetu. Temu primerna je tudi cena, ki se pri Sketch različici vrti med 5 in 6 evri, medtem ko Ciao različico dobite že za dobre tri evre. Se splača odločiti za njih? Na kratko bom odgovorila: da! To so najboljši markerji, ki vas definitivno ne bodo razočarali. Copic markerje uporabljajo najboljši svetovni umetniki, kar je zgovoren dokaz, da gre za kvalitetne pripomočke. Najboljši med njimi dosegajo neverjetne rezultate. Če bi jih primerjali s sorodnim medijem, bi lahko zapisali, da so podobni barvi, ker je nanašanje zelo mehko, črnilo ne »krvavi« (bleed), barve pa se lepo mešajo oziroma prekrivajo.

Pa pojdimo po vrsti. Copic markerje izdelujejo na Japonskem, od koder jih distribuirajo na več koncev sveta. Danes je na voljo kar 358 odtenkov teh markerjev – permanentnih, nestrupenih, izdelanih na alkoholni bazi. Večino je mogoče ponovno napolniti s črnilom in če ste nekoliko spretni, lahko na ta način izdelate celo lasten odtenek. V svetu so najbolj popularna zvrst Sketch markerji, ki imajo posledično največ odtenkov. Na eni strani imajo prirezano široko konico, na drugi pa čopičasto. Če vam to ne odgovarja, imajo na voljo tudi različne konice, ki jih lahko zamenjate po lastni želji.

Vrste Copic markerjev

Original

Copic markerji original ali včasih poimenovan tudi classic so na voljo v 214 barvah z 9 konicami.

copic_marker_classic

Sketch

Copic markerji Sketch imajo kar 358 barv. Vsak ima prirezano široko konico in čopičasto. Na njih je mogoče uporabiti Copic Airbrush sistem. Sodijo med najbolj popularne copic markerje.

skech_copic_markers

Wide

Copic markerji Wide so nekoliko manj številni – 36 barv. Imajo široko 21 mm prirezano konico, navadno jih uporabljajo za večje površine. Primerni so tudi za velike kaligrafske črke.

copic_marker_wide

Ciao

Copic Ciao markerji so v 180 odtenkih. Na eni strani imajo prirezano konico, na drugi čopičasto. Za razliko od ostalih, kjer prevladujejo pravokotne linije, so ti okrogli.

copic_marker_ciao

Comic

Comic markerji – na voljo je 72 barv. Zaenkrat jih je mogoče kupiti samo na Japonskem.

Polnila

Copic izdeluje tudi polnila (refill) s katerimi lahko ponovno oživite vaš iztrošen marker in tako privarčujete nekaj evrov. Kako to počnete, si lahko ogledate na You Tube kanalu. Načeloma lahko ponovno napolnite vse vrste markerjev, še najbolje pa je sistem dodelan za Wide in Original.

copic_marker_refill

Kodirni sistem

Na vsakem copic markerju boste opazili kodo, ki sestoji iz črke ali dveh ter od dveh do štirih številk. Gre za kodirni naziv barve markerja. Prva črka je simbol za barvno skupino v katero sodi markerjev odtenek. Sledita lahko še dve črki, ki še natančneje določata odtenek. Če ste le količkaj vešči angleškega jezika, boste kmalu ugotovili, da kode sledijo angleškim poimenovanjem barv: R – red, B – blue, Y – yellow… Mimogrede: mogoče si boste belili lase, zakaj imajo rjavi odtenki črko E? Gre za okrajšavo za “earth tones”, torej zemeljski toni. Ali pa C – za hladne sive odtenke (cool gray) oziroma W za toplejše sive odtenke (warm gray).

Črkam sledijo številke. Prva številka sporoča intenziteto barve (vibrancy) od 0 do 9. Nižja ko je številka, bolj svetla je barva, ter obratno. Prvi številki sledi druga, ki govori o odtenku, pri čemer zopet nižja številka pomeni svetlejši odtenek.

kodirni_sistem_copic

Pisala

V družini Copic markerjev so tudi pisala, ki prihajajo v štirih različicah: multiliner, multiliners SP, drawing Fountain in Atyou Spica. Vsak od teh ima lastno število odtenkov.

Zaključek

Nanizala sem vam nekaj osnovnih dejstev o obsežni družini Copic markerjev. Nisem se spuščala v tehnike, ker je o njih veliko napisanega na spletu, sem pa zato napisala nekaj osnovnih dejstev, ki lahko povprečno ustvarjalko zmedejo. Tudi sama sem bila sprva zmedena, ker je bilo toliko različnih markerjev, a sem na koncu le doumela to “razširjeno družino”. Za katere sem se odločila? Odločila sem se za ciao markerje, ker so cenovno najugodnejši, odtenkov pa več kot dovolj za moje potrebe. Kupila sem jih v spletni trgovini Ustvarjalni dotik.

Am

copic_markers-ciao

Lesene črke

Ljudje smo si prostore dekorirali že od nekdaj. Kar spomnite se na stenske poslikave v jamah, ki še danes jemljejo dih, če že to ne, pa močno burijo domišljijo kaj neki je rojilo tedanjim ustvarjalcem po glavi. Ne boste verjeli, celo nekateri živali si dekorirajo dom. Spomnimo recimo na ptiča bowebird, ki ima neizmerno željo po dekoriranju svojega prostora. Tudi naša sraka ni dosti boljša…

V ljudeh samih je torej želja, da so domovanja prijetna, ostalo pa so človeški odnosi. A o slednjih tokrat ne bi, raje se posvetimo dekoraciji. Ena od zelo zanimivih dekoracij so lesene črke. Nekateri z njimi okrašujejo vrata otroških sob, drugi pasje ute, tretji otroške posteljice… Namenov je vsekakor ogromno, samo domišljijo je potrebno imeti.

Kakšne lesene črke poznamo?

Na trgu je dvoje vrst lesenih črk. Navadno je tako, da so manjše črke, do okoli 10 cm izdelane iz lesa, večje črke pa so običajno iz papirmacheja ali sorodnega materiala. To sicer ni pravilo, se pa zelo pogosto pojavlja.

Katere črke izbrati?

Odgovor je predvsem odvisen od namena dekoracije. Če želimo na primer z imenom označiti otroško sobo, potem bomo seveda uporabili manjše črke. V kolikor pa želimo na steni samo inicialke ali pa izpisati čisto kratko besedo, potem bomo seveda posegli po večjih.

Kako dekorirati lesene črke?

Lesene črke so navadno v beli barvi, torej lahko, če vam to odgovarja, ostanejo že v tej barvi. Če pa jim želite dodati nekaj več ustvarjalnega pridiha, potem priporočamo uporabo akrilnih barv, markerje, lahko pa tudi drobnih dekorativnih predmetov, kot so bleščice, kristalčki, gumbi… Večje črke lahko ravno tako prebarvate z akrilnimi barvami, a glede na njihovo velikost, ki lahko meri tudi 30 cm in več, bodo mogoče raje prišli v poštev dekorativni papirji. Še bolje se bodo prilegali papermache papirji, ki so izdelani prav namensko za tovrstne potrebe.

Lesene črke potrebujejo le nekaj ustvarjalnega dotika, da se spremenijo v lepe kreacije, ki imajo tako poleg sporočilne vrednosti še umetniško.

AM

lesena_crka