Lesene črke

Ljudje smo si prostore dekorirali že od nekdaj. Kar spomnite se na stenske poslikave v jamah, ki še danes jemljejo dih, če že to ne, pa močno burijo domišljijo kaj neki je rojilo tedanjim ustvarjalcem po glavi. Ne boste verjeli, celo nekateri živali si dekorirajo dom. Spomnimo recimo na ptiča bowebird, ki ima neizmerno željo po dekoriranju svojega prostora. Tudi naša sraka ni dosti boljša…

V ljudeh samih je torej želja, da so domovanja prijetna, ostalo pa so človeški odnosi. A o slednjih tokrat ne bi, raje se posvetimo dekoraciji. Ena od zelo zanimivih dekoracij so lesene črke. Nekateri z njimi okrašujejo vrata otroških sob, drugi pasje ute, tretji otroške posteljice… Namenov je vsekakor ogromno, samo domišljijo je potrebno imeti.

Kakšne lesene črke poznamo?

Na trgu je dvoje vrst lesenih črk. Navadno je tako, da so manjše črke, do okoli 10 cm izdelane iz lesa, večje črke pa so običajno iz papirmacheja ali sorodnega materiala. To sicer ni pravilo, se pa zelo pogosto pojavlja.

Katere črke izbrati?

Odgovor je predvsem odvisen od namena dekoracije. Če želimo na primer z imenom označiti otroško sobo, potem bomo seveda uporabili manjše črke. V kolikor pa želimo na steni samo inicialke ali pa izpisati čisto kratko besedo, potem bomo seveda posegli po večjih.

Kako dekorirati lesene črke?

Lesene črke so navadno v beli barvi, torej lahko, če vam to odgovarja, ostanejo že v tej barvi. Če pa jim želite dodati nekaj več ustvarjalnega pridiha, potem priporočamo uporabo akrilnih barv, markerje, lahko pa tudi drobnih dekorativnih predmetov, kot so bleščice, kristalčki, gumbi… Večje črke lahko ravno tako prebarvate z akrilnimi barvami, a glede na njihovo velikost, ki lahko meri tudi 30 cm in več, bodo mogoče raje prišli v poštev dekorativni papirji. Še bolje se bodo prilegali papermache papirji, ki so izdelani prav namensko za tovrstne potrebe.

Lesene črke potrebujejo le nekaj ustvarjalnega dotika, da se spremenijo v lepe kreacije, ki imajo tako poleg sporočilne vrednosti še umetniško.

AM

lesena_crka

Uporaba skrčljive folije – Shrink Plastics

Skrčljiva folija, v izvirniku Shrink Plastics, je naslednica otroških kompletov iz osemdesetih let preteklega stoletja. Tedaj so bili v ZDA priljubljeni tako imenovani Shrinky Dinks kompleti s skrčljivo folijo, na katerih je bil že v naprej natisnjen motiv. Mladim ustvarjalcem je preostalo le, da so jih pobarvali, segreli in nato občudovali.

Njihovo uporabnost so kmalu sprevideli tudi starejši, predvsem za izdelavo unikatnega nakita. Tako imamo danes na trgu veliko različnih proizvajalcev skrčljive folije in vsaka ima sebi lastne lastnosti, a bolj ali manj gre za enake pristope in postopke.

Kaj je pravzaprav Shrink Plastic ali skrčljiva folija?

Osnovni material je tanka plastika iz polistirena, ki se pod vplivom toplote skrči. Koli se bo skrčila je odvisno od proizvajalca folije, a navadno se parametri gibljejo od 60 do 70%. Mimogrede: skrčijo se tudi luknje, torej upoštevajte, da če želite na koncu drobno luknjo, da jo morate na začetku narediti skoraj enkrat večjo – pa čeprav bo sprva izgledalo rahlo nenavadno.

Barvanje, odtiskovanje

Pole skrčljive folije so v različnih velikostih in barvah. Navadno prevladujejo nežni pastelni toni, še najbolje pa se (zaradi barvanja) obnesejo mlečno beli odtenki. Tudi črna ali prozorna imata v različnih pristopih svoj čar.

Osnovni motiv lahko narišemo ali odtisnemo. Najbolje bo, če uporabljamo permanentne medije, torej take, ki se po odtisu ali risanju posušijo in se ne izbrišejo. Pri odtiskovanju priporočam blazinice Ranger Archival, Stazonshrink-tutorial-P1, Ancient Page. Za risanje pa uporabite permanentne markerje. Sama navadno odtiskujem s Stazonom in barvam z markerji. Po internetu je mogoče zaslediti, da lahko folijo barvate z najrazličnejšimi mediji – od navadnih barvic do akrilnih barv. Sama sem do tega malce zadržana, iskreno povedano tako širokega nabora medijev nisem preskusila. Držim se Stazona in markerjev.

Pravila

Že zgoraj sem navajala, da je zaradi krčenja potrebno paziti na velikost lukenj. Drugo pomembno dejstvo pa je delikatnost motiva. Upoštevajte, da se bo motiv krčil in morebitni filigrantsko natančni vzorci bo postali po krčenju – najverjetneje – samo nepregledna črna gmota. Zato velja pravilo: manj je več. Linije naj bodo torej enostavne, čiste, s čim manj podrobnosti.

Gretje in krčenje

Folijo lahko toplotno obdelujemo na dva načina: z grelno pištolo ali pečico. Sama uporabljam slednjo, ker je enostavneje in hitreje, saj je mogoče istočasno »zapeči« več motivov. Izrezane in pobarvane motive položim na pekač pod katerega dam peki papir in nato položim v ogreto pečico na okoli 120 stopinj. Naj kar takoj povem, da je višina temperature in dolžina peke odvisna od vrste skrčljive folije. Nekatere potrebujejo manj, druge več visoke temperature. Priporočam, da natančno preberete navodila na zadnji strani artikla. Pečem toliko časa, da se folija izravna. Namreč med peko se začne krčiti in če tega niste vajeni, vas lahko zagrabi paniko. A brez skrbi, kmalu za tem se folija izravna in tedaj je nared, da jo vzamete iz pečice.

Obdelava

Ko jo vzamete iz pečice, jo lahko, če ste nanjo nanesli barve, ki se utegnejo izbrisati, premažete z lakom. Če pa ste uporabili permanentne markerje in črnila, pa je ta skrb odveč. Mogoče vas bodo zmotili kakšni ostri robovi: te lahko omilite tako, da jih pogrejete s pištolo za gretje.

Rokovanje s skrčljivo folijo je enostavno, čeravno se iz zapisanega zdi, da gre za kompliciran postopek. Priporočam, da če vam je to prvi tovrstni projekt, da najprej »popečete« kakšne ostanke ali pa motive, ki vam niso tako ljubi. Z njimi se boste pridobili nekaj izkušenj, ki jih nato lahko s pridom uporabite na motivih, za katere menite, da nikakor ne smejo končati v pokvarjeni obliki.

ANM