štance ali luknjači

Štance ali luknjači

Štanca ali luknjač je pogosto orodje med ustvarjalkami, saj je zelo priročno, ker je rokovanje z njim hitro in enostavno. Največja prednost pred rezalnimi napravami je ta, da štanco ali luknjač vzameš v roke in v sekundi izrežeš motiv. Pri rezalni napravi pa so potrebne predpriprave (sploh, če jo imate pospravljeno v omari), torej sam proces traja nekoliko dlje. A po drugi strani je njihov nabor motivov omejen, pravzaprav zelo maloštevilen v primerjavi s poplavo motivov kovinskih šablon (nožev) za izrezovanje. Se torej odločiti za štance? Da, vsekakor, saj je med njihovimi motivi nekaj tako imenovanih hardcore motivov, kot so krogi, kvadrati, srčki ali podobno, ki vam bodo zagotovo prišli vedno še kako prav.

Najprej pokukajmo v preteklost. Štance so se »rodile« iz luknjačev za papir, za katere je bil vložen patent v Nemčiji v drugi polovici 19. stoletja. Sto let so jih uporabljali za razne industrijske in vsakodnevne namene, vsekakor pa ne za ustvarjanje. Potem pa je leta 1992, torej sploh ne dolgo nazaj, mladi ustvarjalki Bernadette Chenard, ki je uporabljala luknjač za usnje, prekipelo. Orodje ni bilo najbolj primerno za papir, zato rezultati niso bili tako dobri, kot si je želela. Kontaktirala je številna podjetja, ki so se ukvarjala z izdelavo kovinskih šablon, da bi pri njih našla primerno orodje – luknjači z motivom, a je bila neuspešna. Na koncu se je obrnila na eno največjih ameriških tovarn, ki so zdelovali štance, in ji predstavila idejo, da bi začeli z izdelovanjem dekorativnih štanc oziroma luknjačev. Leto dni po tistem, ko je na trg prišla prva tovrstna štanca za papir, so bile le-te že tako priljubljene in iskane, da je bil rojen nov trend.

Kako je štanca zgrajena? Tipična štanca ali luknjač papirja ima daljšo vzvodno ročico, s pomočjo katere pritisnemo rezilo štance skozi papir. Izrezani ostanki navadno padejo v posodico pod štanco – sploh v primeru klasičnih pisarniških luknjačev. Zelo pomembna je kvaliteta rezila in ročice. Sploh slednje, ker vsrka največ energije, zato so lahko kakšni poceni plastični luknjači zelo slabe kvalitete. Tudi rezilo je pri cenejših slabo oziroma se lahko hitro skrha. Ponovno ga nabrusite tako, da s štanco večkrat »ugriznete« v alu folijo.

Poznamo več vrst štanc. Poleg klasičnih, so tudi PAO, kar pomeni »punch all over the page«. S tovrstnimi je mogoče štancanje po sredini papirja, kar je s klasičnimi nemogoče. Obstajajo tudi tako imenovane robne štance ali robni luknjači, ki izrezujejo po daljši razdalji po robu papirja. Zelo priljubljeni so tudi vogalne štance ali vogalni luknjači, ki zaoblijo pravokotne robove.

Za kakšne materiale lahko uporabljamo štance? Odvisno od proizvajalca. Vsekakor so vse za papir, a že pri njegovi gramaturi velja previdnost. 80 gramski papir, torej klasični pisarniški, bodo vse odgriznile, dočim 150 gramski pa bo za nekatere že precejšen zalogaj, ki lahko v končni fazi vodi v mehansko poškodbo štance. Največkrat se zlomi vzvodna ročica. Zato se velja pozanimati pri proizvajalcu o omejitvah. Sicer pa nekatere boljše štance režejo tudi tanko pločevino, plastiko, filc, mosgumi, blago, usnje …

Najbolj priljubljene štance za voščilnice so štance Martha Stewart, a tudi njim s poplavo kovinskih šablon počasi jemlje sapa. Veljajo za zelo kvalitetne, nabor motivov pa je, recimo temu, po srcu ustvarjalk. A ne glede na to, velja poseči tudi po drugih znamkah, ki jih je na trgu na pretek. Vsekakor v vašem naboru štanc ne sme manjkati luknjač za eno luknjo, luknjač krog in vogalna štanca. Te vam bodo prišle vedno prav – ostale pa po želji oziroma potrebi.

Am