Uporaba skrčljive folije – Shrink Plastics

Skrčljiva folija, v izvirniku Shrink Plastics, je naslednica otroških kompletov iz osemdesetih let preteklega stoletja. Tedaj so bili v ZDA priljubljeni tako imenovani Shrinky Dinks kompleti s skrčljivo folijo, na katerih je bil že v naprej natisnjen motiv. Mladim ustvarjalcem je preostalo le, da so jih pobarvali, segreli in nato občudovali.

Njihovo uporabnost so kmalu sprevideli tudi starejši, predvsem za izdelavo unikatnega nakita. Tako imamo danes na trgu veliko različnih proizvajalcev skrčljive folije in vsaka ima sebi lastne lastnosti, a bolj ali manj gre za enake pristope in postopke.

Kaj je pravzaprav Shrink Plastic ali skrčljiva folija?

Osnovni material je tanka plastika iz polistirena, ki se pod vplivom toplote skrči. Koli se bo skrčila je odvisno od proizvajalca folije, a navadno se parametri gibljejo od 60 do 70%. Mimogrede: skrčijo se tudi luknje, torej upoštevajte, da če želite na koncu drobno luknjo, da jo morate na začetku narediti skoraj enkrat večjo – pa čeprav bo sprva izgledalo rahlo nenavadno.

Barvanje, odtiskovanje

Pole skrčljive folije so v različnih velikostih in barvah. Navadno prevladujejo nežni pastelni toni, še najbolje pa se (zaradi barvanja) obnesejo mlečno beli odtenki. Tudi črna ali prozorna imata v različnih pristopih svoj čar.

Osnovni motiv lahko narišemo ali odtisnemo. Najbolje bo, če uporabljamo permanentne medije, torej take, ki se po odtisu ali risanju posušijo in se ne izbrišejo. Pri odtiskovanju priporočam blazinice Ranger Archival, Stazonshrink-tutorial-P1, Ancient Page. Za risanje pa uporabite permanentne markerje. Sama navadno odtiskujem s Stazonom in barvam z markerji. Po internetu je mogoče zaslediti, da lahko folijo barvate z najrazličnejšimi mediji – od navadnih barvic do akrilnih barv. Sama sem do tega malce zadržana, iskreno povedano tako širokega nabora medijev nisem preskusila. Držim se Stazona in markerjev.

Pravila

Že zgoraj sem navajala, da je zaradi krčenja potrebno paziti na velikost lukenj. Drugo pomembno dejstvo pa je delikatnost motiva. Upoštevajte, da se bo motiv krčil in morebitni filigrantsko natančni vzorci bo postali po krčenju – najverjetneje – samo nepregledna črna gmota. Zato velja pravilo: manj je več. Linije naj bodo torej enostavne, čiste, s čim manj podrobnosti.

Gretje in krčenje

Folijo lahko toplotno obdelujemo na dva načina: z grelno pištolo ali pečico. Sama uporabljam slednjo, ker je enostavneje in hitreje, saj je mogoče istočasno »zapeči« več motivov. Izrezane in pobarvane motive položim na pekač pod katerega dam peki papir in nato položim v ogreto pečico na okoli 120 stopinj. Naj kar takoj povem, da je višina temperature in dolžina peke odvisna od vrste skrčljive folije. Nekatere potrebujejo manj, druge več visoke temperature. Priporočam, da natančno preberete navodila na zadnji strani artikla. Pečem toliko časa, da se folija izravna. Namreč med peko se začne krčiti in če tega niste vajeni, vas lahko zagrabi paniko. A brez skrbi, kmalu za tem se folija izravna in tedaj je nared, da jo vzamete iz pečice.

Obdelava

Ko jo vzamete iz pečice, jo lahko, če ste nanjo nanesli barve, ki se utegnejo izbrisati, premažete z lakom. Če pa ste uporabili permanentne markerje in črnila, pa je ta skrb odveč. Mogoče vas bodo zmotili kakšni ostri robovi: te lahko omilite tako, da jih pogrejete s pištolo za gretje.

Rokovanje s skrčljivo folijo je enostavno, čeravno se iz zapisanega zdi, da gre za kompliciran postopek. Priporočam, da če vam je to prvi tovrstni projekt, da najprej »popečete« kakšne ostanke ali pa motive, ki vam niso tako ljubi. Z njimi se boste pridobili nekaj izkušenj, ki jih nato lahko s pridom uporabite na motivih, za katere menite, da nikakor ne smejo končati v pokvarjeni obliki.

ANM

Celofan vrečke

Celofan vrečke so velikokrat povsem spregledan artikel, ki pa lahko vašemu izdelki doda povsem drugo noto. Največkrat jih uporabljamo z namenom, da vanje položimo čestitko ali voščilnico, sploh če jih prodajamo. Na ta način niso samo primerno zaščitene pred zunanjimi vplivi, kot so praske, prstni odtisi…, ampak tako shranjena voščilnica deluje tudi zelo profesionalno in ugledno. Zelo prav pridejo tudi pri prodaji nakita ali drugih – predvsem ploskih – artiklov, kot je na primer nakit, ACEO kartice, manjše slike na panelnih platnih ter podobno.

Celofan vrečke so lahko različne: imajo lahko križno dno in so uporabne za večje volumne, kot na primer za bonbone ali za piškote. Lahko so brez samolepilnega roba ali z, pa tudi ušesca (euroslot) za obešanje imajo lahko. Veliko je različnih variant, potrebno je najti samo pravo velikost. No, tukaj se navadno začne problem, kajti, saj poznate Murphyjev zakon: natančno tako dimenzijo vrečke, kot ste jo iskali, verjetno ne boste našli. Pri Ustvarjalnem dotiku v rubriki Celofan vrečke, jih boste našli kar veliko in mogoče bo med njimi ravno pravšnja tudi za vaš projekt.

Še nekaj: celofan je nastal po tistem, ko se je nekemu švicarskemu kemiku polilo vino in je na prtu nastal grd rdeč madež. Njegova želja je bila, da bi naredil vodoodporen material, kar je imelo za posledico kopico poskusov, to pa je leta 1912 vodilo v patentiranje stroja, ki se je imenoval “celofan”. Sprva so ga največ uporabljali v ZDA za zavijanje sladkarij, po izboljšanju formule pa se je v 30. letih prejšnjega stoletja razširil po celem svetu.

Veste, da obstajajo tudi “celofanski nudelci”? Gre za prozorne nudle iz škroba in vode, ki jih uporabljajo v kitajski kuhinji, in na pogled spominjajo, kot bi bili izdelani iz celofana. (A)

Gregorjevo – ko se ptički ženijo

Do skoraj 17. stoletja, ko je bil v veljavi julijanski koledar, smo praznovali pomlad na dan sv. Gregorja, a ko so leta 1582 uvedli julijanski koledar, se je gregorjevo pomaknilo nazaj, zato ga danes praznujemo 12. marca in ne na prvi koledarski spomladanski dan.

Ljudsko izročilo je gregorjevo ohranilo v spominu kot dan, ko se ženijo ptički (čeprav to ni čisto točno), predvsem pa dan, ko se poslavljamo od temnejšega dela leta. Zato ne preseneča, da so obrtniki nekoč na predvečer gregorjevega po zraku vihteli goreče metle in spuščali po vodi goreče (s smolo polite) oblance. Danes po vodi spuščajo lepe hiške v katere postavijo svečke.

Del tega pomladanskega in celo kanček zaljubljenega vzdušja si lahko pričarate tudi sami. Na Pinterestu je kopica idej glede izdelovanja ptičkov. Nam so v oči padali ptički iz blaga, ki ne zahtevajo veliko znanja in materiala, kvečjemu le malce potrpljenja.

pticki

S pomočjo šablone iz blaga izrežete »sestavne dele« za ptička, napolnite s polnilom in obesite na lično drevesce. Lepše ko bo blago, lepši bodo ptički.

Druga možnost, ki ravno tako ne bo zahtevala veliko materiala in časa, pa je stekleni kozarec z zaljubljenima pticama. Potrebujete le večji kozarec za vlaganje, mah, pisan papir, krpico za pokrov ter trak in dva kupljena ptička. Te navadno dobite za nekaj centov v trgovinah kot so Kik, Tedi ali podobni. Z malce domišljije lahko v kozarcu ustvarite očem všečno okolje, ki bo v okras vsakemu bivalnemu prostoru.

kozarec

Nekaj pridiha pomladi lahko povsem enostavno prinesete v svoje domovanje. Ne zahteva veliko časa in materiala. Je pa res, da so še najlepši znanilci pomladi tisti resnični, ki se bodo v naravi razbohotili vsak čas: zvončki, trobentice, vijolice, kronce…

am

Kuverte, osnove za čestitke

Kuverte, osnove za voščilnice, čestitke

Izdelava voščilnic ne more mimo dveh pripomočkov: kuvert in osnov. Prvo in drugo lahko izdelate sami, a ko morate izdelati večjo naklado voščilnic oziroma čestitk, to odpade. Zato je pametno, da si priskrbite že izdelane kuverte in osnove, kar vam bo prihranilo veliko časa.

Navadno se prodajajo v kompletu po 10, 20, 50 ali 100 komadov, odvisno od proizvajalca. V spletni trgovini za ustvarjanje Ustvarjalni dotik imajo prav posebno kategorijo s kopico kuvert in osnov, v različnih dimenzijah in barvah. Cene so različne, odvisne od količine in od materiala. Za kupce je vedno najugodnejši nakup po 100 kom, kajti v tem primeru je strošek posamezne kuverte z osnovo najmanjši.

Dimenzije sledijo ustaljenim navadam, zato ne preseneča, da so med najbolj priljubljenimi kvadratne, velikosti 13,5 x 13,5 cm, pokončne – 10,5 x 21 cm in A6 – 10,5 x 14,8 cm.  Obstajajo tudi manjše, a navadno je pri njih osnova, na katero prelijete svojo ustvarjalnost, samo v obliki kartončka – torej ni v prepognjeni varianti, kot je sicer. Gramatura dobrih osnov mora biti okoli 200 g/m2, da se ne zvijajo ob slehernem nanosu lepila ali nanosu dodatkov. Kuverte imajo manjšo gramaturo, navadno okoli 100 g/m2.

V kolikor vseeno potrebujete manjšo serijo kuvert in osnov, na omenjeni spletni strani ponujajo tudi šablone za izdelavo le teh. Izdelane so iz lesa, enostavne za uporabo in poceni. V nekaterih trgovinah boste našli tudi plastične, vendar te niso tako trde, zato rokovanje z njimi ni tako prijetno kot z lesenimi.

Ko imate tako pred seboj kopico kuvert in osnov, je potreba samo še vaša domišljija. Pa ne pozabite, da je vaše pozornosti lahko deležna tudi kuverta. V tujini imajo nekateri lepo navado, da dragim osebam pošiljajo pisma po klasični poti (snail mail), pri čemer kuverte spremenijo v pravo umetniško delo. A o tem mogoče v enem od naslednjih prispevkov…

Am

kuverta

Tudi kuverta lahko postane nosilec vaše ustvarjalnosti (mail art).

 

 

Plastične šablone – stencils

Plastične šablone ali po angleško stencils so na pogled podhranjen pripomoček za ustvarjanje, a to je daleč od resnice, saj z njimi lahko izdelamo krasne poslikave, predvsem ozadja.

Plastične šablone – stencils so izdelane iz tanke plastike, ki ji lasersko izrežejo motiv. Na trgu je zadnja leta na tisoče različnih motivov, razlikujejo se tudi v velikosti. Klasični motivi, ki ne bi smeli manjkati na ustvarjalni mizi sleherne ustvarjalke, so tisti z izrezanimi krogci, kurja ograja (chicken wire), silhuete drevesnih debel in cvetlic … Zelo prav pridejo tudi imitacije starih napisov. Običajno so plastične šablone velike 15 x 15 cm ali 12 x 15 cm, kar zadošča potrebam uporabe na voščilnicah. Seveda obstajajo tudi večje, a se ustvarjalke zanje odločajo bolj poredko.

Postopek uporabe

Plastične šablone – stencils položimo na list papirja in nato začnemo nanašati barve s pomočjo gobice ali čopiča. Pomembno je, da je nanos s tapkanjem, torej s čopičem posnemate nanos z gobico, sicer vam bo barva zelo rada poniknila pod šablono in odtis ne bo tak kot bi moral biti. Če gre za večji motiv, morda ne bo napak, da šablono na nekaterih mestih prilepite na podlago s papirnatim (maskirnim) lepilnim trakom. Obstajajo pa tudi nekatere barve, ki imajo na pokrovčku že vgrajeno gobico, zato bo rokovanje z njimi še hitrejše in lažje – to so na primer Rangerjevi Dabberji.

Nameni uporabe

Največkrat uporabljamo plastične šablone – stencils za ustvarjanje ozadij, predvsem na voščilnicah. So pa šablone tudi zveste spremljevalke tistih, ki se ukvarjajo z mixed media tehniko – z mešano tehniko. Tam se za razliko od voščilnic, kjer navadno uporabljamo nežnejše tone, poslužujemo večjih kontrastov. Seveda pa ne smemo spregledati še njihove uporabe na tekstilu, kot so na primer blazine za pod glavo ali pa na stenah. Martha Stewart, pa tudi nekateri drugi proizvajalci, imajo celo take šablone, da so na spodnji strani rahlo lepljive, hkrati pa so tako mehke, da jih lahko ovijemo okoli kozarca, steklenice, vaze… Potem potrebujemo samo še primeren medij in veselo na delo.

Anamarija

plasticne_sablone_stencils_02

Fiskars lunkjač

Luknjači, štance

Eden osnovnih elementov na vsaki čestitki je izrezek iz papirja – no, na skoraj vsaki. Do izrezka lahko pridemo na različne načine: obstajajo že vnaprej pripravljene pole z izrezki, lahko pa jih izrežem tudi sami bodisi s pomočjo cuttlebuga oziroma kovinskih šablon bodisi s pomočjo luknjačev ali kot jim pravimo štanc.
Štance se zaradi vedno večje ponudbe kovinskih šablon počasi pomikajo iz ospredja v ozadje. Pestrost oblik kovinskih šablon in njihova velikost sta veliki prednosti pred štancami, a ne glede na to, imajo eno prednost, ki jo kovinske šablone ne bodo imele nikoli: praktičnost. Če poznate sistem uporabe kovinskih šablon, potem veste, da je potrebno pripraviti poseben sendvič (plošče, papir, šablona), spustiti skozi cuttlebug in na koncu – če je šablona filigrantsko natančna – pobrati izrezke ven iz šablone. Proces torej terja nekaj časa, potrebno je tudi nekaj več prostora.
Pri štancah je drugače: zagrabite jo in z njo izrežete želeni motiv – v delčku sekunde. Ne potrebuje nobenih predhodnih predpriprav in zahteva minimalno veliko prostora.
Na trgu je ogromno različnih proizvajalcev, prav tako tudi cen. Najpomembnejši pri njih je material kovinskih nožev, ki izrezujejo ter ročaj oziroma njegov mehanizem. Če so noži skrhani, ne bodo naredili lepega izreza, pač pa bo papir ostal požvečen ali natrgan. Mehanizem pa se največkrat pokvari tedaj, če uporabimo predebel papir in poskušamo na silo izrezati. Zato se velja pri trgovcu ali dobavitelju pozanimati, koliko gramski papir je primerno izrezovati.
Katere štance so dobre? Med najboljše štance prištevamo luknjače znamke Martha Stewart, We’R Memory Keepers, Fiskars in Ek Success.
Naj vam zaupam še droben trik – kako nabrusiti štanco, če je ta izgubila svojo ostrino: nekajkrat z njo »ugriznite« v alu folijo. Noži se bodo tako nabrusili sami. (A)
Fiskars_lunkjac_stance

Naj se sveti: bleščice

 

Bleščavost je že od prazgodovine privabljala zanimanje človeka, vsaj tako lahko razberemo iz ohranjenih stenskih poslikav in arheoloških predmetov. Nekoč so bleščavost dosegali z zrnci mineralov, kot so svetlo zeleni malahit, galenit (svinčev sijajnik), sljuda, ponekod so uporabljali celo bleščeče oklepe žuželk ter drobce stekla. Z bleščicami so želeli povečati pomen predmeta, ki so ga okraševali – torej nič drugače kot to počnemo danes.

Kaj so pravzaprav bleščice?

Gre za drobne ploščate svetleče delčke, ki so jih nekoč predstavljali drobci omenjenih mineralov, danes pa jih nadomešča mnogo cenejša plastika. Sodobne bleščice naj bi prvi izdelal Američan Henry Ruschmann, ki je razrezal plastiko v drobne koščke že leta 1934. A tedaj so bile v modi še steklene bleščice, ki pa so zaradi druge svetovne vojne utonile v pozabo, nadomestile so jih cenejše plastične. Ruschmann je v New Yerseyju ustanovil Meadowbook Inventions, kjer še danes izdelujejo industrijske bleščice.

Na trgu je na tisoče vrst bleščic v številnih barvah, oblikah, materialih in velikostih. Med leti 1989 in 2009 naj bi po podatkih iz spleta proizvedli kar 4,5 milijonov kilogramov bleščic. Si predstavljate to gromozansko količino?

Kako jih izdelujejo?

Bleščice merijo od 1,3 mm2 do 160 mm2. Najprej izdelajo večplastni »sendvič« plastike, barve in odsevnih materialov kot so aluminij, titanov dioksid, rja, bizmut oksiklorid. Nato pa ga razrežejo na tanke delčke, različnih oblik: kvadrate, trikotnike in večkotnike.

Različni nameni bleščic

Bleščice so vsestransko uporabne. Včasih – pred iznajdbo svetlečih vlaken – so velike bleščice šivali v blago. Iznašli so celo jedljive bleščice, ki so izdelane iz gumi arabikuma, srečamo pa jih v kulinaričnih podvigih. Najbolj široka potrošnja bleščic pa je verjetno v kozmetiki in pa v pripomočkih za ustvarjanje.

Vrste bleščic

blescice

Bleščice

Dolga leta so imeli le bleščice v prahu, torej klasične suhe bleščice. Nato pa so jim začeli dodajati tudi gel in razvili tako imenovane tekoče bleščice v gelu ali lepilu (odvisno kako jih poimenujemo). S slednjimi kot že ime pove, ustvarimo bleščeč želatinast videz. A tudi pri njih se ni razvoj ustavil. Še bolj drobne bleščice, ki spominjajo že na barve, pa so tekoče perle. Te se prav tako svetijo, so na osnovi gela (lepila), a imajo tako drobne bleščice, da so na videz kot biser – perle. Eden najbolj znanih proizvajalcev bleščic na svetu je ameriško podjetje Ranker Ink.

Anamarija

 

Cuttlebug ali hrošč

Eno ključnih orodij ali naprav, ki naj ne bi manjkala na mize vsake resne ustvarjalke, je naprava za izdelavo reliefov in izrezov iz papirja, blaga, plastike, pločevine. Na trgu obstajajo različne tovrstne naprave, ki se ločijo le po obliki in barvi, dočim princip delovanja pri večini ostaja enak.

Mi si bomo ogledali, lahko bi rekli, primadono med tovrstnimi napravami, cuttlebug ali hrošč. Zelena naprava je od svojega rojstva pred desetletjem doživela eno samo večjo posodobitev, ki je na trgu označena kot »V2«, torej Cuttlebug V2. Sicer ameriška firma Provocraft, kjer ga izdelujejo, vsako leto izdela posebne serije, ki pa se od osnovne razlikujejo samo po barvi.

Cuttlebug hrošč

Osnovni model Cuttlebug – hrošča, ki ga je kasneje nadomestila Cuttlebug V2

cuttlebug_v2_

Cuttlebug V2

 

Kaj je pravzaprav cuttlebug? Gre za približno 25 x 13 cm veliko napravo, ki jo razpremo kot krila metulja, nato pa skozi njegove valje skupaj s plastičnimi ploščami potiskamo kovinske šablone ali reliefne srajčke – seveda v kombinaciji s papirjem, blagom ali drugim materialom. Na trgu je ogromno kovinskih šablon in reliefnih srajčk. Nekatere šablone so tanjše, druge debelejše, zato moramo temu prilagoditi debelino sendviča. Če bo bil sendvič pretanek, valji ne bodo zadostno pritisnili nanj, in odtis ali izrez ne bo dober. V tem primeru je potrebno uporabiti namensko gumo, lahko pa tudi kar karton ali podoben material. Še nasvet: če izrez ni dober, poženite sendvič še enkrat skozi, a tokrat v ravno obratni smeri.

Cuttlebug, sendvič plošče

Cuttlebug z vsemi tremi sendvič ploščami

Razlika med Sizzix Big Shot in Cuttlebug

Na trgu je kopica podobnih naprav kot je cuttlebug, a vse niso tako všečno in praktično dodelane. Hrošč se od svoje največje konkurence, to je Sizzixovega Big Shota, razlikuje in odlikuje po tem, da ne zaseda veliko prostora. Namreč njegove stranice se zložijo kot metuljeva krila in ga tako lahko shranite tudi samo na knjižno polico. Druga prednost, poleg omenjene velikosti, so njegove plošče za sendvič, ki se enostavno imenujejo A, B in C. Pri Big Shotu so poimenovanja plošč za neangleško govoreče področje razmeroma zapletena. Sledenje navodilom kako za dotično šablono sestaviti sendvič, je tako lahko mukotrpno opravilo.

To je nekaj osnov od naprave cuttlebug ali hrošč. Na slovenskem tržišču ga najdete v spletni trgovini Ustvarjalni dotik. Tukaj vam dodajamo še preglednico sestave sendvičev za različne kovinske šablone ali srajčke. Pa veliko prijetnih ustvarjalnih uric z njim. (at)

cuttlebug_sendvic_tabela

 

 

Ustvarjanje

Ustvarjanje je kvalitetno preživljanje prostega časa. Nekateri ga namenjajo športu, drugi opravilom po in okoli hiše, tretji zmenkarijam … Vse te interesne dejavnosti imajo na človeka pomirjevalen učinek, smo kot v kokonu udobja, ki lahko traja in traja. Ustvarjanje postaja po desetletjih ali dveh ponovno zelo priljubljeno. Spomnimo se na nekoč priljubljeno pletenje – ko je bilo v skoraj vsaki reviji Jane in Naša žena navodila za pletenje jopice ali česa podobnega. Drago so se prodajale knjige z vzorci, medtem ko trg ostalih knjig za ustvarjalne ideje večinoma niti ni poznal. Pred leti so se te stvari spremenile in danes je ustvarjanje v ponovnem zagonu. Inspiracij in idej ni bilo še nikoli toliko kot danes – sprehodite se na primer po Etsyju ali pa Pinterestu. Kot bi gledal zakladnico idej celega sveta. Tudi trgovin s tovrstnimi artikli je ogromno, sploh v tujini in večina od njih pošilja tudi k nam – je pa seveda odvisno do vas, ali se vam splača ali ne. Nenazadnje imamo tudi na slovenskem prostoru kar nekaj ustvarjalnih trgovinic – fizičnih in spletnih – kjer je mogoče tudi marsikaj najti. Da bi torej sedeli križem rok in imeli izgovore – da nimamo navdiha, idej in pripomočkov – je torej za lase privlečeno. Izgovor je lahko samo čas, pa še ta je relativna stvar oziroma odvisna od prioritet. No, ker nismo motivacijski blog, nagibe k ustvarjanju prepuščam vam ,  tu pa naj napišem, da bomo v naslednjih postih brali o ustvarjalnih idejah, izdelkih in podobnih rečeh, ki vam lahko pridejo še kako prav. ustvarjanje